DESET PRSTOV

Deset prstov imam, vam pokažem, kaj z njimi znam: 
lahko skočijo visoko                  (dvignete roke nad glavo in pomigate s prsti), 
lahko padejo globoko                 (greste s prsti čisto do tal), 
lahko zrastejo v drevo               (roki postavite vzporedno pokonci in prste razširite v krošnjo) 
ali v stolpnico tako                   (s prsti nakažete stolpnico). 
Moko v mlinu meljejo                 (naredite mlinček), 
se s kolesom peljejo                  (oponašate kolo), 
sonce so, ki nam posije               (nad glavo s prsti naredite sončne žarke) 
in zvečer pod svet se skrije       (skrijete prste za hrbet), 
ooo, kako sem že zaspan            (zazehate in se pretegnete), 
jutri čaka me nov dan.                (pomigate s prsti).

PIKA, PIKA, PIKICA

Pika, pika, pikica,
to je lepa slikica.
Majhna ušesa, dolgi vrat
in po glavi ves kosmat.

 TO SEM JAZ
(Barbara Gregorič)
 
Majhno imam glavo, laske in obraz, 
vrat in pa ušesa, glejte - to sem jaz!
Zadaj imam hrbet, tukaj pa srce  
zgoraj imam roke, spodaj pa noge.
 

ODPRI - ZAPRI

Odpri, zapri, odpri, zapri,
zaploskaj, en, dva, tri;
odpri, zapri, odpri, zapri,
v naročje svoje daj dlani.
Lezi, lezi, kakor biba,
brado požgečkaj,
ako usta se odpro, HAM,
    hitro steci spet nazaj.

JABOLKO

Jabolko rdeče, hej,
kje si zrasto mi povej.
Tam na jablani košati,
me je božal sonček zlati,
zdaj sem tvoj, nič me ne glej,
umij me dobro in pojej.

BIBA RAJA
(M. Voglar)

Biba buba baja,
pleše ringa raja,
malo sem in malo tja,
biba stopa ena, dva.

Sredi kroga buci, buc,
dremlje, dremlje črni muc.
Črni muc se prebudi,
bibe ni, ni, ni.

NAGAJIVA BIBA
(M. Voglar)

Biba buba baja,
po hrbtu se sprehaja
in nagaja.

Pa se Mojca razjezi:
“Ti, ti, ti!”

Biba pač ni kriva,
če je nagajiva.

BOŽA, BOŽA
(M. Voglar)

Boža, boža
mačja tačka,
s kljunom kljuva
mala račka.

Mačji krempelj
špikapik,
praska, grebe,
šlik, šlik, šlik.

MUHA PRIMARUHA
(M. Voglar)

Muha primaruha
črno juho kuha.

Hmmm, kako lepo diši,
kdor prikima, jo dobi.

Zdaj pa hitro spat
v temni mušji grad!

KUHA, KUHA, KUHALA
(ljudska)

Kuha, kuha, kuhala,
kuhala je babica.
Kuhala je za devet,
a prišlo jih je deset.

Jedli, jedli, vse pojedli,
pili, pili, vse popili.
Babici razbili lonec
in povestice je konec.

MEDVED STOPA
(M. Voglar)

Medved stopa
copa cop, copa, cop.

Zajček skače
hop, hop, hop, hop, hop, hop.

Mala miška pa hiti
tike tike, ti!

MOJ RDEČI AVTO
(M. Voglar)

Moj rdeči avto motor ima,
ki brr, brr, brr, brr, brr, brr,
brr, brr, brr, brr blja.

Moj rdečo avto volan ima,
Zavija sem, zavija tja, zavija sem in tja.

Moj rdeči avto še hupo ima,
ki pa, pa, pa, pa, pa, pa,
pa, pa, pa, pa, pa.

VLAK
(M. Voglar)

Či či či či, či či phu, glejte vlak je tu,
karte si kupimo in takoj vstopimo,
či či či či, či či phu, glejte vlak je tu.

Či či či či, či či či, vlaku se mudi,
vse hitreje pelje in s kolesi melje,
či či či či, či či či, vlaku se mudi.

Či či či či, či či phu, pa smo zopet tu,
 vlak se že ustavlja, vse se v njem poslavlja,
či či či či, či či phu, pa smo zopet tuuuu.

KOLESARSKA
(M. Voglar)

Jaz imam kolo, kolo, kolo, kolo.
Prijazno je zelo, to moje kolo.

Pred zebro se ustavi in prav lepo pozdravi.
Cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, drin.

Jaz imam kolo, kolo, kolo, kolo.
Učeno je zelo, to moje kolo.

Prometne znake vse pozna
​in le po desni se pelja.
Cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, cin, drin.

VLAK
(J. Bitenc)

U, u, u, u, u, u, u,
kdo ulovi me, naj pove.
Če kdo pravi, da me ujame,
rečem mu, da figo ve.

Z AVTOBUSOM K TETI
(M. Voglar)

Tu, tu, tu po cesti trikrat naokrog,
avtobus nas pelje k teti v Zali log.
Teta v Zalem logu sedem putk ima,
osem belih zajčkov in kozlička dva.

KOSTANJČEK ZASPANČEK
(M. Voglar)

Kostanjček, zaspanček na veji visi.
Zavit ves v lupino prav sladko spi.

Tedaj pa zapiha vanj veter močan:
kostanjček zaspanček jesen je na plan.

LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER

LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
POD SKAL'CO IMA SVOJ KVARTIR.
PA Z REPKOM MAHLJA,
PA S KREMPLJI PRASKLJA,
PA VPRAŠA ČE JE LOVEC DOMA.

OJ LOVEC PA NA SKAL'  SEDI,
NABITO PUŠKO V ROK' DRŽI.
PA ČAKA NA NJO,
DA USTRELIL JO BO,
ČE LE PRIKAZALA SE BO.

LISIČKA PA JE ZVITA B'LA,
PRI DRUGI LUKNJI VEN JE ŠLA.
NA HRIBČKU SEDI,
SE SLADKO SMEJI,
PA JAG'RČKU FIG'CE MOLI.

JEŽEK IN LISTKI​
​
LISTKI PADAJO Z DREVES, JEŽEK JIH NATIKA.
LISTKI MILO JOKAJO, KER JIH JEŽEK PIKA.
»NIČ NE JOKAJ, MALI LISTEK ,
SAJ  NI TAKO HUDO.
KO BO ZUNAJ HUDA ZIMA,
TI PRI MENI BO TOPLO.«

ŽIVALI JESENI
(M. Voglar)
​
JEŽEK TEKA, TEKA IN SE KOTALI,
JABOLKA IN HRUŠKE NABADATI HITI.
 
MEDVED KOSMATINEC, SVOJ BRLOG RAVNA,
Z LISTJEM SI POSTILJA, ZASPANO GODRNJA.
 
URNA VEVERICA PLEZA NA DREVO,
LEŠNIKE NABIRA ZA ZIMSKO LAKOTO.
 
PTICE LASTOVICE ODLETELE SO,
V DALJNE TOPLE KRAJE ZDAJ KRILA JIH NESO.